Strani

četrtek, 25. april 2013

Bloomova taksonomija

Bloom je razvil svojo teorijo učnega procesa, ki jo imenujemo Bloomova taksonomija in poteka po naslednjih korakih:

  • POMNJENJE
  • RAZUMEVANJE
  • UPORABA
  • ANALIZA
  • EVALVACIJA
  • USTVARJANJE








Prebrati smo morali Bloomovo taksonomijo za preverjanje znanja  oziroma Bloom’s Taxonomy for CS Assessment. V članku so avtorji za vsak korak posebej napisali kako ga lahko dosežemo pri preverjanju znanja pri programiranju, podali so tudi primere nalog, ki bi bile primerne, za določen korak.

 
POMNJENJE je prvi korak, pri katerem je zelo pomemben priklic znanja ki ga že znamo. Pri programiranju naj bi pomnjenje dosegli z: prepoznavanjem konstruktov v kodi, z prepoznavanjem konceptov, priklicom konceptov, algoritmov, vzorcev. Primerne so  naloge kot je naprimer naštevanje aritmetičnih operacij in določitev njihove prednosti pri izvajanju. Mislim da s prepoznavanjem konstruktov v kodi res dosežemo priklic, saj se učenec mora spomniti kje je že to videl in kakšen pomen je temu pripisal, spomniti se mora kaj naredi določen ukaz.
 
RAZUMEVANJE je drugi korak, preverili naj bi ga z prevajanjem algoritma iz psevdokode, ter z razlago konceptov. Zastaviti moramo take naloge, iz katerih bo res razvidno ali učenec razume snov ali ne. Mislim, da je v resnici takšne naloge kar težko sestaviti, saj zahtevajo dober premislek  glede tega kaj iz njih res izvemo. Popolnoma se strinjam z nalogami ki vsebujejo razlago kode,  na tak način najbolje vidimo ali učenec res razume, saj mora svoje razumevanje in znanje povezati.
 
UPORABA je tretji korak in mislim da definitivno brez razumevanja ne more biti dosežen.Če nečesa ne razumeš, tega praktično ne znaš niti uporabljati. To najbolje preverimo z primeri nalog, ki so drugačni od prejšnjih, torej učenci morajo rešiti nalogo ki jo še niso videli nikoli prej, v tej nalogi morajo prepoznati določen koncept, da pridejo do rešitve. Naloga mora vsebovati že znane koncepte.
 
ANALIZA je naslednji korak, ki ga preverimo tako da morajo učenci razdeliti program na sestavne dele,  morajo vedeti kje se začne in konča določena funkcija, kje je začetek in kje konec določenega koncepta, naprimer zanke. Uporabna naloga bi po mojem mnenju  bila, da učenci iz posameznih delov programa, morajo sestaviti celoten program. Pri analizi mislilm, da je znanje zelo pomembno in da je to za učence kar težka naloga.
 
EVALVACIJA je peti korak in zelo pomemben, tu morajo biti učenci kritični do določene kode, spremenit jo morajo tako da bo boljša in da bo program deloval pravilno, torej morajo preverjati ali del kode res izvaja določene zahteve . Mislim da je to težko, saj je včasih zelo težko biti kritičen, potrebno je dobro poznavanje ukazov.
 
USTVARJANJE je zadnji korak, pri katerm ubistvu morajo učenci uporabiti vse prejšnje korake. Ustvariti morajo svoj algoritem, za katerega morajo dobro vedeti kaj bo počel. Razumeti morajo določene koncepte, in na podlagi teh oblikovati svoj delujoč program. Menim da je ta korak definitivno najtežji, ker za uspešnost  morajo biti zagotovljeni tudi vsi prejšnji koraki.
 
Po mojem mnenju so koraki Bloomove taksonomije za preverjanje znanja pri programiranju zelo dobri in bi morali biti vedno doseženi. S tem bi definitivno učenci imeli res kakovostno znanje. Zelo dobro se mi zdi to, da morajo za vsak korak, najrej biti doseženi že vsi prejšnji koraki, saj je taksonomija tako sestavljena da z vsakim korakom učenci pridobijo več.                                                             

Ni komentarjev:

Objavite komentar